Tedaj je odrinila od Epafroditovega vrta tanka šajka in se zibala na valovih. Za njo sta se spustila v morjé izpod oljčnega dva večja čolna, ki sta kakor nemi senci sledila od daleč lepo šajčico. »,, kako je Bog velik, kako mogočen, ki je razpel to lepo nebo nad nami!«