Azbad je zaškripal z zobmi. »Devana se me je usmilila, o bogovi ‒« Ali tedaj se je Sloven v hipu streznil. se mu je z resno kretnjo umaknila, centurio se je ozrl v obraz, ki ga je motril s tistim pogledom kakor v areni s katisme, kakor v palači s prestola.