Dvignila je roko, usmiljenje se je budilo, pobožala je trpeče Irenino lice in rekla: »Dete, saj vendàr ne zabraniš, da se poigra despojna!« In prevzelo je z nepremagljivim hrepenenjem, dvignila se je, tesno objela Irenino glavo ter jo strastno poljubljala na rosne oči, kakor bi demon hotel izpiti to jasno luč iz neskaljene duše ali pa, kakor bi hotela vsrkati vase, kar je izgubila sama v kalnih valovih življenja. Ko so dvorjanice videle, kako ljubkuje, se je zbudila v njih dušah na dvoru gojena in do najbahatejšega cvetja razplojena zavist.