Vendàr je vzdihnila. Kakor drobna se ji je posvetilo nekaj skozi nedogledno temo in spoznala je v lučki sebe, ko je bilá še nekdaj kakor. Dvignila je roko, usmiljenje se je budilo, pobožala je trpeče Irenino lice in rekla: »Dete, saj vendàr ne zabraniš, da se poigra despojna!«