je izgubila že devet bratov ‒ bala se je za, a bilá je ponosna nanj. Poznala ga je, kako drzen je in lokav, kako izboren strelec, močan borec; vedela je, da se prime njegove roké sekira in meč, pastirski korobač in lok. Šla je zato veselo samá po risovo kožo, pogrnila z njo hrbet bratovemu konju in stopila na okope, ko je odhajal.