Bogatini so izgubljali in dobivali neizmerne stave. Po vodi v jarku krog arene so plavali kosi razbitih koles in voz. Pristaši zelénih in višnjevih, najeti kričači, so pregazili jarek ob areni* splezali na spino** se popenjali na Kačji stebèr, zlezli celo neizmernemu orjaku, Lisipovemu Herkulu, na tilnik in trgali sikomorne vence z in, jih metali v areno, poklekali pred krasnim kipom po ljubezni koprneče, se bili in pehali med seboj ter slavili zdaj zelene, zdaj višnjeve, od katerih so bili pač bolje plačani.