Krog nje pa so se gnetle dvorjanice, same lepotice, mladi patriciji, plemiči, njeni ljubljenci in várovanci. Ko je vstopil Gelimer in zagledal Justinijana na prestolu, morjé ljudstva na levi in desni, ni zaplakal, ni vzdihnil, glasno je ponovil edine besede: Ničevost ničevosti, vse je ničevo. Belizar in Gelimer sta šla po stopnicah do prestola.