Propontida je ležala mirno pred nogámi carskih dvorov, kakor bi čakala, kaj ji naroči vsemogočni despot. Jadrnica, ki mu je prinesla poročilo, se ni ganila v pristanu. »Hágia*«, je molil cesar, »glej, nov hram ti zidam, hočem prekositi, navdahni me, usmili se me in daj mi milost, ki je potrebuje vladar v bridki uri!