In to mogočno zidovje, sklad na skladu, stolp ob stolpu, se je vilo na in na jug, tonilo tu v morju, se popenjalo na severu čez griče, se strinjalo z nebom in ginilo v večernem mraku. Epafroditov voz je zadrdral po porfirnem tlaku, podkve so glasno udarile, cesarska straža je spoštljivo pozdravila. Ves Bizanc je poznal trgovca, vsak prostak je vedel, da ga ceni Upravda, ker ne varčuje z zlatom, kadar so prazne cesarske blagajne.