»Hilbudij, Hilbudij ‒ tat naše svobode! Ti moč Bizantincev, ti naša groza, oj, tale ogenj te požre, tale ogenj opali tvoje ‒ Hilbudij, hlapec črnih besov! Svarun, siv in star in upognjen, stisne svoja ledja z jermenom od bivola in najtežji meč obesi nanj ‒ pa pojde na vojsko zoper tebe, da zasije Slovenom zopet svobodno sonce!«