Ko je Tunjuš oblastno ležal med antskimi starešinami, je iztegnil kmalu vohunske tipalke in pozvedel mnenje glede pohoda proti jugu. Dobro je vedel, da so posadke ob cesti, ki drži preko v Bizanc, tako majhne, da bi jih združeni Sloveni po Hilbudijevem porazu igraje ugnali in si nabrali neizmernega plena. Ali Tunjuš je skrbel zase.