Toda na njih licih je bilo vendàr veliko in ponosno veselje nad zmago.
Samo Svarun je bil žalosten, tako žalosten, da se je sključil v dve gubé ‒ ponosni starosta, zmagalec tako drzovitega Hilbudija. Edina opora njegova,, ki je dokazal v tej vojski, da bo vreden sin slavnega rodu Svarunov, ta sin je ležal kakor mrtev blizu ognja pod platnenim šotorom.