Omahoval je sem in tja, ob vsaki malenkosti se je spotaknil, da se je le s težavo ujel in ubranil cestnega jarka. Vrišč krčme mu je šumel po ušesih in izmed vsega se je edino živo spominjal, ki je plačal za vso mizo in njemu namignil: Jutri potegneš denar ‒ boš plačal ti. Ko je krenil s ceste na stezo proti domu, ga je obšel strah pred materjo.