Stiskar je imel vse rosne oči, da so mu kot v meglenih kolobarjih plesale pred očmi otroške glavice in jih ni vedel poklicati po imenu. Zadnja je vstala mati izza mize in segla možu v roke: »Kaj da nisi nič pisal?« je izpregovorila.
Mož si je otrl solzne oči, sedel na klop in vzdihnil.