Ko je človek pil, je prijezdil mimo vojak, ki je imel zvezde, potegnil izza škornjice junčevko in udaril po roki, da se mu je od bolečine povesila, kozarec se je pa razbil; je odrinil s konjem, da se je opotekel. »Jojmene,« je kriknilo nekaj žensk; vojak pa, ki je bil na konju, je kričal nerazumljive besede in jezdil dalje. Voz za vozom ‒ še enkrat toliko, kot jih je že bilo ‒ je drdral mimo ljudi, ki so kot okamneli stali in molčali.