Zamrgolelo je Jančarici pred očmi, kakor bi ji hotela najlepša zvezda sreče, ko ji je posvetila, tisti hip že ugasniti. Šinila je na tla za dopisnico, neslovkovan vzklik se ji je izvil z ustnic, z obema rokama je držala pisanje: da, to je Blaževa roka. Samo to je razločila, drugega ni mogla.