je šel nato k Figovcu, si naročil golaž in vipavca ‒ kos kruha je bil prinesel s seboj ‒ ter se hudobno muzal meščanom, ki so zavistno gledali njegovo pedenj visoko belo malico. »Le mislite, da imamo vedno tako pogačo,« si je mislil, »saj ne veste, da je bila spečena za!« Ker je bilo treba, da še pozoblje, se je napotil po mestu brez namena.