Dasi je potoma vse mogoče izpraševal, kaj mu je storiti, je bil pri krstu ‒ prvič je bil za krstnega botra ‒ vendar tako grozno neokreten, da se mu je celo župnik nasmihal, kakor se je trudil, da bi bil resen. Po krstu so šli zajtrkovat k. Lojza je povedala bratu, da gre ta čas h. »Nalašč nikar,« je ugovarjal, ali Lojza je šla.