In vse sence so ji govorile sama očitanja, dokler se ni raz topila duša v kesu in so pritekle na blazino solze in ji zaklopile oči ... Drugo jutro so šli Jančarjevi tako zgodaj na faro, da so morali vzeti s seboj luč. Nihče ni govoril, razen Janezka, ki je spočetkoma brbral prazne besede in slednjič, ko mu ni nihče odgovarjal, utihnil še sam.