Toda iz gozda se je še vedno režal isti hudobni obraz in hihitali: »Nezvesta, kajpada! Vse misli k, oči k, srce k in v koleselj z njim, ko je bilo tako prijetno in roke smo si stiskali v temni kuhinji, seveda, in potlej smo nedolžni kot golobčki ... « Jančarica je prišla vsa prihuljena do bogca in ga pogledala in hotela na kolena pod križ, pa si ni upala, ni mogla ... Vtem je opravil doma pri živini in se napotil h Korenčku po tobak.