Pri tej priči je namreč zagledal Golobovo, ki je ihtela pri peči, in slišal, ko je brala iz Kempčana: »Ako nas Bog zapusti, se potapljamo in ginemo, ako nas on obišče, se dvignemo in živimo.« In kot bi bil stopil pred zrcalo je zagledal svoj veseli obraz in se ga ustrašil in sram ga je bilo. Lojza je prenehala brati, je rahlo zapiral vrata, da je bilo tem bolj presunljivo Franckino ihtenje.