Golobovka se je bala hujšega in je odšla po. On je pa hodil po sobi, vihtel pesti, pod težkimi čevlji so škripale črepinje porcelanke. Ko je stopila z materjo v hišo, je obstal; široka pleča so bila dvignjena, kri mu je gorela v licih, glava mu je bodla naprej in bruhnil je v hčer grdo psovko.