Golobovka je tudi pogledala na dvorišče z namenom, da njemu takoj razodene vso nesrečo. Ko je pa zagledala, se je vrnila v hišo, sedla k mizi in začela premišljevati. In vse na široko in na dolgo razpeljano premišljevanje se je končalo vedno in vedno: »Kaj poreko ljudje?