Mati je ujela ta pogled in ta smehljaj in se še huje razburila. Topotnila je z nogo, stopila še dva koraka bliže do hčere in ponovila vprašanje. , ki je nezavedno izpukavala lističe drobnega, kakor si ga je bila zataknila na vrtu, je izpustila zmečkani cvet na tla, roke so ji omahnile, lice prebledelo, glava ji je klonila na prsi in hripavo je na pol šepetaje odgovorila: »Nisem, mati!«