»Ti, deklič, zarotim te tukaj pri tej bridki,« pokazala je v kot, kjer je viselo črno, stoletje staro razpelo, »da mi poveš, meni, svoji materi, ali si sama na sebi ali nisi?« Hči je ves čas motrila mater in ji ni umaknila pogleda, v katerem je sijalo nekaj topega, od skrivnega trpljenja razbolelega. Krog ustnic se ji je začrtal grenak smehljaj, smehljaj obupanega obsojenca.