Veljak je bil in premožen, pa skromen. Pozno se je oženil ‒ oče mu ni dal ‒ zato je imel mladega sina edinca ‒ vojaka. Ko je padla s prižnice beseda »vojska«, je mož zlezel počasi na kolena, je ovil trdno krog zdelanih rok, nagubančil čelo in upognil glavo.