Jeremija se je sklonil in spoštljivo pobral skorjico kruha, ki je zdrknila iz Kolednikove bisage. Dvignil jo je k ustnicam in jo pobožno poljubil: »Sveti naš vsakdanji kruh! Ti, ki prikliješ iz matere zemlje, s trudom in znojem obdelane, kako premalo so te spoštovali!