Zvečer, že v temi, je pokljukal Ila Nadež na vegasta vrata Vorhu. Vorh je bil gostač v Šmonovi bajti, po poklicu. Prekrival je hiše in hleve s slamnato streho, ki jo je umel tako zgladiti s streharsko lopučo, da mu ni bil nihče kos. Ila pa je bil bajtar, ki je redil dve kozi, časih tudi kravico, če je nastrgal po srenjskem svetu toliko krme, da jo je preživil.