Tudi most je bil za naju nenavadno dolg. Gredoč sva si zapela Vodnikovo: » čigava je, Drava čigava je, ‒ Soča čigava je ‒ jih bomo varvali, kdo jih če pit′.« Sonce je pripekalo, a midva se, dasi vsa prepotena, nisva nikjer ustavljala, ne v vaseh in ne v senci dreves ob poti.