Tista stara vrana, ki je čepela in dremala prej sama vrh oreha, jim je pokazala, da leži na stezi iztegnjena, mrtva lisica. Vrane so se presedale od veje do veje, da so bile čim bliže lisice, jo ogledovale in zborovale: kra ‒ kre ‒ kre ‒ kra. Lisica ni niti z očmi trenila in ne z nogo ganila.