V knjigi sem bral o Jazonu, ki je prišel s čolnom iz južnih krajev, po Ljubljanici še do Vrhnike, potem pa čoln prenesel čez Kras do morja. Imeniten čolnar je moral biti tisti Jazon, če le ni povest sneta izpod pazduhe.« »Dobro, naj le bo Jazon.« sem podaril goldinar, kar se mu je zdelo odločno preveč.