Kmečko delo dolgočasne enoličnosti ne pozna. Ko v rani pomladi zagorijo trebeži po travnikih, ko se pokadi razorana njiva, ko po ozeleneli gmajni zapojo zvonci drobnice in govedi ‒ tedaj se razgiblje kmečko delo. Potem se spreminja od meseca do meseca: pride pletev in žetev, po travnikih se zabliskajo kose, po planinah se razlegajo vriski pastirjev, cepci zapojo svojo pesem ali votlo zadrdrajo mlatilnice.