Kljub veseli žvižgi so se mu zadnji dnevi mesca vlekli kot megle brez vetra. Z nožkom si je v plotu naredil štirinajst zarez ‒ za znamenje tistih dni, ko z porečeta adijo Korotan.
Delal pa je tiste dni silno pridno in glasno ponavljal tistih nekaj nemških besedi, ki so se ga že prijele.