Zato pa je za Rožico še bolj nabiral ostanke jedi in jo vsako jutro čakal, da je prizvončkljala in ga poklicala: muu, kadar je prignal črednik mimo bajte. Nekega jutra pogleda v čebriček - in groza - v njem, sredi pomij, leži mrtva Lišpavka. Ker je bil žir še nezrel, lešniki pa so imeli samo sneg v sebi in komaj za zrno jedrca, jo je lakota prignala nazaj k bajti.