Ta si je tako zapomnila Hudournikove dobrote, da je vselej prva pritekla k lesi pred bajto, pozvončkljala z drobnim in ga poklicala: muu! »Le počakaj, Rožica -, danes imam nekaj posebnega zate!« Dvignil je kositrni čebriček, kamor je vlil zbrojeno mleko, in ga ji ponudil.