Nihče se ni prepiral in jezil, vsak je opravljal svoje delo, in vendar je bilo nekaj mračnega in nesončnega nad njim. ni ciknil več na in mu ni več oponesel šentjurskega semnja, dekli sta se privadili in se naveličali jo opravljati, je hodil s trdimi koraki in resno veleval, kakor se spodobi za velikega hlapca. Ko je prišla nedelja in je Mokar postavil pred družino še mero vina, je zazvenel spet smeh in dovtip in odmeval čez teden, čez dva in tri.