Strmela sta na belo steno, obeh misli so bile strnjene, molčala sta, a sklenjene roke so se dobrikale in pogovarjale. Tu in tam sta pretrgala molk in govorila šepetaje, kakor bi ju bilo nečesa groza. Oba sta čutila, da se nekaj maje in ziblje, da pada nanju izpod stropa kakor črna mrežasta perut.