Ko je prišila krpo, se ji je začelo zdehati, da je skoro huda vstala in ji zamerila: »U, zaspanka! Pojdiva,!« je šla za njima z lučjo v vežo, zaklenila velika vrata, jima voščila lahko noč in se vrnila na zadnje duri. Tamkaj je prijela zapah, da ga zarine.