Dobro, naj le gre, jaz grem tudi, če hočete, niti južine ne počakam.« Mokarica se je ustavila za visoko ržjo in se previdno ozrla. Ustavil se je, roke so stiskale oje, da so se videle trde kite, napete kot, izpod zavihanih rokavov, prsi so se hropeč dvigale pod odpeto srajco.