Ko je mama izrekla zadnjo besedo, je planilo iz njega: »Od zlomka, ne zoper, zoper mene ste se vsi zakleli, vsa vas, vsa in še vi povrhu. Dobro, naj le gre, jaz grem tudi, če hočete, niti južine ne počakam.« Mokarica se je ustavila za visoko ržjo in se previdno ozrla.