Tako je vedel vsak kaj povedati in sodnik je rekel: »Lepi hudodelci sedimo vkup. Prav je, da je prijatelj z Gorenjske odšel, menda res še ni spadal v našo družbo ... « Tisti večer je torej bilo, ko me je Trn iz krčme s sabo zvabil še na izprehod v molčeči drevored. Bil je izredno dobre volje, držal me je pod pazduho, zažvižgal je veselo fanfaro, čudno vase se je zasmejal in potem rekel: »Nocoj ste se izpovedovali svojih grehov, jaz pa sem molčal.