Pa nam zanese vrag neki večer novega policaja naproti. Ta nas ni poznal niti ni vedel, kako se ravna s pijanci, skratka, ko smo kakor po navadi docela prezirali njegov opomin, se je čutil uža ljenega, privlekel je tiste svoje bukvice na dan, nas vprašal, kako se pišemo ‒ trije smo bili ‒ in lepo resno in počasi si zapisoval naša imena: Meningitis, Tebece in Vratoslav Laparotomija. Zlasti zadnje ime mu je bilo pretežavno, ponavljal ga je »Laparomatija« ‒ mi v krohot, razjezil se je, nemara se mu je zasvitalo, da ga vlečemo, pa prime mene in še enega za roko ‒ halo: V imenu zakona aretirani!