Da, da, gospod profesor, nič vam ne bom zameril, ako ne marate več sedeti v moji družbi.«
Profesor je zopet našel ravnotežje; čez mizo je trčil s svojim kozarcem ob sodnikovega in rekel »živio!« Oglasil se je notar naše družbe, trebušni gospod, in je rekel: »Mlada kri, mlada kri!