Saj veš, tačas sem stanoval še v oni stari hiši tik za Ljubljanico. Stanovanje je bilo pritlično, okna so gledala na vodo; tako mi je bilo v izborno zabavo, sloneti v oknu in paziti na vrvico, kdaj se zgane ‒ nikomur na potu in brez zijal okoli sebe. Iz stanovanja sem imel svoje stopnice na Ljubljanico in na Ljubljanici svoj lastni čoln.