Šel sem torej na sodišče. Tam so me pošiljali iz ene sobe v drugo, slednjič sem se srečno ustavil pri mladem gospodu; menda se je zbal, ko sem mu povedal, da sem major, in me ni naprej zapodil. Bil je prav prijazen gospodič; take lepe kravate ne vidiš vsak dan, kakor je dičila njega, ponudil mi je celo stol in vse sva se pomenila.