Z njim je legal v posteljico, z njim je vstajal, na vseh potih ga je spremljal, da so se mu smejali in ga klicali za gospoda Dudo. No, kadar je jedel, ga je pač dal iz gobčka, kako pak! In pa kadar ga je zadela krivica, tolikšna, da ni bilo drugače in se je moral razjokati, takrat je najprej varno vzel dragoceni v rokico, potem milo zaplakal: »Eee-ooo-uuu-e!«