Toda bil je zasadil okoli hišice bujno lepotično grmičevje, prijazno je izza zelenja kukala stena ‒ pravcata idila, balzam za oko in srce. Ali pride teden, pride poulična ljubljanska mladina in polomi z grmičevja vse veje za Miklavževe šibe in stoji grmičje oskubeno kakor Martinova gos in hira in hiraje umira. O, je dejal, nasadi so kratkomalo brezpravni!