Dohajajočega v Zagreb me je pričakoval na kolodvoru uradni prijatelj in tovariš in me burno pozdravil z novico: Zagreb nima tobaka! In me je gledal in se zanašal, da obledim in, se hitro odločivši, kupim brez odloga vozovnico za nazaj in se vrnem iz breztobačnega Zagreba tja, odkoder so me prinesla železna kola; on pa ‒ tovariš ‒ bi ostal in lepo gladko napredoval brez napotja, ki mu ga drugače utegnem delati kot starejši po službenih letih.
Ali stvar je taka, da moja ličnost ne puši; niti ne šteje moja ličnost sebi v užitek, ako pušijo drugi.