‒ TEKALNE TEKME Rad se nisem dal premakniti v Zagreb, in to ne iz petindvajsetih razlogov, najšibkejši ni izmed teh razlogov ta, da sem se že preveč privadil svoji najožji domovini in se z ukoreninjeno ljubeznijo oklepam stola, ki na njem sedim dan za dnem in leto za letom, svojega konca mize in tega, kar se mi običajno nanj postavlja, in sploh vse svoje vajene žive in nežive okolice. Dohajajočega v Zagreb me je pričakoval na kolodvoru uradni prijatelj in tovariš in me burno pozdravil z novico: Zagreb nima tobaka! In me je gledal in se zanašal, da obledim in, se hitro odločivši, kupim brez odloga vozovnico za nazaj in se vrnem iz breztobačnega Zagreba tja, odkoder so me prinesla železna kola; on pa ‒ tovariš ‒ bi ostal in lepo gladko napredoval brez napotja, ki mu ga drugače utegnem delati kot starejši po službenih letih.