In je ljubljanski gospod župan z znano svojo točnostjo odredil nadaljnje poslovanje o tem pismu in je šel in razposlal svoje može in so iskali in našli in njegovega zagovornika in dognali, da je vse v redu in da sedi Kos zato, ker je bojevit petelin, že v kurniku in da je bil 17. avgusta, ko je bilo njegovo vežbanje v -acu baš v najboljšem teku in ga domovina nikakor ni mogla pogrešati, vendarle na glavni razpravi v Ljubljani in da je še tisti dan nastopil prisojeno mu kazen, kajti je bil do tedaj že izvršil svoje vaje tam preko z najsijajnejšim uspehom tako v junaških rotitvah kakor v domorodnem kolu.
To je vsa zgodba, ki so zaradi nje baje trije počili od smeha. Ne vem, ali so res, pa če so, se mi zdi, da jih ni škoda.